Notice: Undefined offset: -2 in /home/rutka/orientacijska-zveza.si/public/inc/html.inc.php on line 86
Orientacijska zveza Slovenije :: OT
Shema strani | Kontakt | Obveščevalne liste | Povezave | Oglaševanje | Webmaster | English
  • kmalu ...

Partnerji:

Mednarodna orientacijska zveza Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih Zvez Fundacija za šport Ministrstvo za šolstvo in šport

OT

Tekmovalni cilji

Trening kampi

  • TK JV, 16. - 18. februar
  • TK Kras - 23. - 25. februar
  • TK Prekmurje - 26. - 28. april
  • TK Obala - 31. oktober - 3. november

Testiranja 3000m

  • skupaj z mladinsko reprezentanco

 

Zakaj ostajamo le prvi na vasi?

ponedeljek, 15. 9. 2014 (Klemen Kenda)

Količina Thierryjevega treninga od 18. do 28. leta.

Veliko je razmišljanja o tem, zakaj se nam ne uspe prebiti v ospredje na največjih tekmovanjih. Veliko je pravzaprav ugibanja in to zaradi zelo preprostega razloga: ker nimamo podatkov o tem, kako posamezniki trenirajo. Nima jih trener, nima jih selektor, v neredkih primerih jih nimajo niti tekmovalci sami. Če pa jih za silo imamo, pa pridemo do zelo jasnih ugotovitev, zakaj nam manjka pika na i ...

Bolgarski trener je v diskusiji o startnih listah na SEEOC-u med drugim izjavil: "Kdor ne doseže rezultata, naj se zamisli le nad sabo. Očitno ni dovolj in dovolj kvalitetno treniral ... Bo naslednje leto treniral več in bo zagotovo dosegel boljši rezultat."

Naredil sem hitro analizo letos opravljenega in zabeleženega treninga. Dva najaktivnejša člana sta nabrala za 220 ur treninga doslej. To na letni ravni znaša približno 330 ur. To je približno taka količina treninga, ki jo Matjaž Štanfel (in še marsikdo) pripisuje mladincu v kategorij M/Ž16. Nekakšen maksimum, ki slabo treniranemu mladincu še omogoči, da trenira brez poškodbe in posega v normalno mladostniško življenje. Od takrat dalje, naj bi se količina treninga na leto povečala za 5-10%. In bi morala pri 28-ih letih znašati okrog 500-600 ur. Koliko pa so trenirali naši 16-letniki? Ena bolj nadarjena 16-letnica je trenirala točno toliko kot jaz. Za okrog 200 ur letno. In jaz sem se 15. februarja poškodoval in ne morem več trenirati več kot 2x tedensko ... 

Lahko nas prime obup, ko razmišljamo o teh številkah, lahko pa v njih v resnici najdemo priložnost zase. Še enkrat se za resnične izkažejo Hribarjeve besede: "Ne iščemo talentov, iščemo motivirane posameznike ..." 

Uspete trenirati 1 uro na dan celo leto in po ponoviti še v kakšnem od naslednjih let? Ha - ste že na dobri poti, da premagate VSO slovensko konkurenco. In še nekaj nas lahko opogumi? Od 30-40% vsega treninga naših članov je bilo narejenega v gozdu - med orientacijo. To pa so že odstotki, ki bi se jih veselil sam Thierry G. 

Komentarji (10)

007 (četrtek, 0. 2014 ob 26: 0:0:)
http://viooz.ac/movies/24986-next-goal-wins-2014.html

Ana (ponedeljek, 9. 2014 ob 25: 1:5:)
Potencialnih sponzorjev ni. In jih na tak način, kot si nekateri predstavljajo, še dolgo ne bo.
Minili so časi, ko je očkovo podjetje nakazalo 1000 EUR Zvezi, ker je bil sin med mladinci.
Tudi podjetja se do potencialnih prejemnikov sponzorstva ter donacij obašajo tržno.
Kjer so rezultati, prepoznavnost in korist, tja usmerjajo svoja sredstva in izkoristijo vložen denar kot neke vrste oglaševanje.
Resno vprašam, kaj naj odgovorim na vprašanje lastnikov podjetja, kje bomo čez 3 leta? Gre eno z drugim, najprej je treba pokazati voljo, nato se pokaže pot.


Ana (ponedeljek, 9. 2014 ob 25: 1:5:)
Potencialnih sponzorjev ni. In jih na tak način, kot si nekateri predstavljajo, še dolgo ne bo.
Minili so časi, ko je očkovo podjetje nakazalo 1000 EUR Zvezi, ker je bil sin med mladinci.
Tudi podjetja se do potencialnih prejemnikov sponzorstva ter donacij obašajo tržno.
Kjer so rezultati, prepoznavnost in korist, tja usmerjajo svoja sredstva in izkoristijo vložen denar kot neke vrste oglaševanje.
Resno vprašam, kaj naj odgovorim na vprašanje lastnikov podjetja, kje bomo čez 3 leta? Gre eno z drugim, najprej je treba pokazati voljo, nato se pokaže pot.


Andraž (ponedeljek, 9. 2014 ob 18: 1:8:)
Vikend tekme smo začeli na mojo pobudo, ko sem analiziral, kako srbi doživljajo orientacijo (zelo podobno kot Čehi). Vikend tekme se niso prijele. Eden od razlogov je to, da nismo dolgo vztrajali (samo eno leto), drug razlog je pa to, da na tekme vozijo očetje tipa Aleš Poljanšek, ki pač želi popoldne početi nekaj drugega (omenil sem Aleša, ker računam, da bo razumel kaj hočem povedati in da to ni kritika).

zmrz-lee (ponedeljek, 9. 2014 ob 16: 2:2:)
Ker sem nekaj časa veljal za nadarjenega mladinca je tule še moje mnenje... Poleg vsega napisanega je najpomembnejša družba. Seveda mi je bilo vedno super laufati s karto... Ampak kot mladinca me je pa izredno motiviralo to, da sem treniral skupaj z Hribarjem in Brzijem. Na začetku zato, ker sta bila na nek način moja vzornika. Čutil sem, da če bom treniral tako kot onadva in z njima bom postal tudi tako dober. V kasnejši fazi pa predvsem zato ker oba zelo cenim tudi kot človeka. Z njima sem vedno rad odšel na trening, saj smo vmes lahko klepetali, po treningu šli na pivo in reševali svet na pripravah.
Še bolj nazorno je to povedal Jaka po svoji izkušnji na češkem. Tam orientacisti niso le ljudje z istim hobijem - tam je to enotna skupina ki skupaj preživlja prosti čas. Skupaj gredo na piknik, so skupaj za novo leto, skupaj gredo na dopust (no O-tekme, seveda), in posledično tudi več trenirajo. V takem okolju ti motivacija skorajda ne more pasti in ni čudno, da je veliko lažje vzdrževati formo - saj vendar vsi okoli tebe trenirajo!
In tega v sloveniji nimamo. Vsak trenira zase. Dokler bomo jezni na vsaki tekmi ker se 20min zamuja z razglasitvijo da bomo lahko šli preiživljat popoldne s svojo "primarno" družbo pa bo tudi ostalo tako. Rešitve za to v obliki vikend tekem v prekmurju so bile dobra smernica, ki pa smo se ji uprli oz. se ni prijela. Predlogi?

Klemen (ponedeljek, 9. 2014 ob 16: 1:6:)
Prvo predavanje na TK1/2015 bo namenjeno prav pregledu treninga Matjaža Štanfla. Njegovega planiranja sezone, pregleda nad treningom in napredovanja v daljšem obdobju.

Klemen (ponedeljek, 9. 2014 ob 16: 1:6:)
Na trening kampih so na voljo razna predavanja, kjer se pogovarja o zadevah, kot jih Samo naštevaš. Tudi vzorčne programe smo že delali. Vsak član reprezentance je imel tudi svojega skrbnika - kandidata za trenerja ... Pa še kaj se je delalo.

Eno leto smo tudi sproti objavljali članke o motivaciji, predpripravi, pripravi ipd. Skratka, stvari tečejo in po moje vse skupaj ni tak "blur". Celo skoraj vsak tekmovalec je imel pripravljen svoj trening plan v lanskem letu ... Izvedba? To šepa.

Pa še enkrat poanta mojega posta. Kvaliteta za nas v tej fazi in pri tako malo treninga sploh ni kaj posebej pomembna. Zaenkrat smo šele v stopnji doseganja kvalititete ...

Samo (ponedeljek, 9. 2014 ob 16: 1:4:)
Drži. Zaradi denarja ni še noben uspel.

Nepristansko mnenje:
Seveda je trenerju v športih, kjer je denarja več in obstaja podporno okolje lažje motivirati skupino mladih. Predvsem podporno okolje je velik faktor in mladi imajo danes tega več kot kdajkoli prej.

Ko pa sem bral kaj vse je zahtevano od mladih v izbirnih kriterijih 2015 pa mi je postalo vsaj skupaj kar malo blur kaj je res cilj zveze in kaj mora biti fokus tekmovalca.

Logično je, da mladi napredujejo dokaj hitro od stopnje začetnikov in da z udeležbo na aktivnostih lažje osmislijo svoj cilj in napredek vendar je to cilj, ki ga je reprezentaca v zadnjih letih z organizacijo, itd verjetno že delno presegla oz. vsaj Klemen mislim, da želi iti na naslednjo stopnjo.

Podpora k osnovnemu cilju bi lahko bila tudi splošna tabela kakšen je priporočljiv trening proces za različna obdobja, ko nekdo želi zgolj napredovati od začetnika do rednega rekreativca/tekmovalca. Klubski nivo - enoten trening vidik. Sama udeležba na zvezinih aktivnostih pa ni pogojena z vsemi zahtevami kot se jih pričakuje od mladih / A kader.

Ker je končni cilj teh kriterijev selekcija za nastop na prvenstvu bi bilo smiselno, da je okvir bolj pregleden. Da bi program dobil neko ime; nek High performance program, kjer bi bilo že na zunaj jasno, da gre za resen pristop in strokovno postavljen program. Kaj zveza nudi in kaj je odgovornost tekmovalca, ki želi biti del selekcije. Kanada s svojim programom bi lahko bila vzorčni primer, ki je danes na eni stopnji višje od nas in so ravno tako pred leti začeli iz nule.

Bolj kot bo jasno kaj to pomeni bolj bodo ta resni tekmovalci stremeli k temu cilju in razmišljali o svojem trening procesu, napredku in tekmovalnih ciljih.

Klemen (ponedeljek, 9. 2014 ob 16: 1:1:)
V resnici ravno nasprotno pravim zgoraj. Sploh ni trik v financah in odrekanju in profesionalizmu. Za uro treninga na dan je treba nekoliko prikrojiti življenje, drži. Vendar spet ne toliko, da ostale stvari ne bi mogle teči normalno. Trik je v tem, da večina ljudi pač enostavno trenira v rangu boljšega ali slabšega rekreativca, mladinci pa še precej manj.

Tukaj je neskončno prostora za izboljšavo brez večjih žrtev in tu je zelo jasen odgovor na to, zakaj nam nekaj manjka.

Mojca (ponedeljek, 9. 2014 ob 16: 1:1:)
Ko bomo v Sloveniji imeli več sponzorjev v tem športu verjamem, da se bo kdo tudi orientaciji 120% posvetil. Če bi meni kdo dal mesečno plačo pa da imam 24 ur na dan čas razmišljat in trenirat orientacijo bi to z veseljem počela. Trenutno je pa žal tako da v naši prelepi deželi ni junaka ki bi bil pripravljen ta šport finančno podpret. Samo želja je včasih premalo.

Ime:
Geslo:



* Za geslov vtipkaj kratico zveze.

Pregled sezone 2014

torek, 2. 9. 2014 (Klemen Kenda)

Za nami je uspešna tekmovalna sezona 2014! Spodaj so nanizani največji uspehi reprezentantov, med katerimi se bodo nekateri zapisali tudi v zgodovino.

Alpe Adria:

  • 3. mesto – SLOVENIJA – skupno
  • 3./21 – Ana Pribaković Borštnik (W35) – long
  • 3./20 – Aljaž Pavšič (M18) – long
  • 3./29 – Mojca Flerin (W21) – middle
  • 1./20 – Ana Pribaković Borštnik (W35) – middle

EYOC:

  • 49./105 – Blaž Petrovič (M18) – prva polovica (long)
  • 32./95 – Nuša Jeram (W18) – najboljša slovenska uvrstitev (W18, long)
  • 43./109 – Peter Tušar (M18) – prva polovica (sprint)
  • 13./28 – Peter Tušar, Blaž Petrovič, Žan Luka Šumerčki (relay) – daleč najboljša slovenska uvrstitev v štafetah na EYOC
  • 1./29 (na kontroli za gledalce na 1. predaji) – Peter Tušar (relay)

JWOC:

  • 73./162 – Peter Tušar – prva polovica (long)

WOC:

  • 56./84 – Andraž Hribar – najboljši SLO rezultat (long)
  • 68./83 – Jaka Piltaver – najboljši (edini) SLO rezultat (middle)
  • 61./70 – Mojca Flerin – najboljši (edini) SLO rezultat (middle)

WUOC:

  • 46./97 – Ajda Flašker (middle) – najboljši SLO rezultat (middle) – prva polovica
  • 45./87 – Ajda Flašker (long) – najboljši SLO rezultat (long)

CISM WMOC:

  • 16./80 – Mojca Flerin (middle) – najboljši SLO rezultat (middle)
  • 14./80 – Mojca Flerin (long) – najboljši SLO rezultat doslej
  • 38./180 – David Rihtarič (long) – najboljši moški SLO rezultat doslej
  • 3./20 (na prvi predaji) – Mojca Flerin (relay)

SEEOC (neuradno):

  • 8./39 – Nejc Zorman (long) – M21E

Drugo – WRE:

  • Najboljše točke:
    • long/middle: 966 točk – David Rihtarič – CISM WMOC long
    • sprint: 995 točk – Andraž Hribar – WOC kvalifikacije
    • long/middle: 894 točk – Mojca Flerin – CISM WMOC middle
    • sprint: 866 točk – Ajda Flašker – AA sprint Conegliano
  • Zmage:
    • Mojca Flerin – Slovenia in 3 days (middle)
Komentarji (1)

Lara (ponedeljek, 9. 2014 ob 03: 1:7:)
Čestitke vsem!

Ime:
Geslo:



* Za geslov vtipkaj kratico zveze.

Preverite, ali ste med tistimi tekmovalci, ki so na sprint tekmah letos zagrešili kakšno napako, ki bi jih sicer stala diskvalifikacije. Plakat (v PDF obliki) je leta 2018 po švicarski predlogi pripravil Krešo Keresteš. V kratkem se obeta tudi preverjanje znanja za vse registrirane tekmovalce! :)


 2022
 2020
 2019
 2018
 2017
 2016
 2015
 2014
 2013
 2012
 2011
 2010
 2009
 2008
 2007