 |
Shema strani | Kontakt | Obveščevalne liste | Povezave | Oglaševanje | Webmaster | English | ||||||
|
|||||||
 |
|||||||
Partnerji: |
Domov / Reprezentance / OT
OT
Hiking trippetek, 28. 2. 2014 (Jan Dovč)Nov dan, nov začetek, nov jutranji tek. Še pred zajtrkom smo si nekateri privoščili posladek s tekom na gradu mestu HeroMahrasu, ki mam je postregel s čudovitim sončkom. Proti koncu jutranjega jogginga je sledilo presenečenje v obliki tempa 3:53/km.
Kič, smeh in petkečetrtek, 27. 2. 2014 (OZS)Literarna ekskurzija Anje Slapničar oz. poročilo o dogajanju: V tretje jutro sem se prebudila pod predebelim kovtrom in opazovala cimre ruske in slovenske narodnosti, kako se pripravljajo na jutranji tek. Bilo je še prezgodaj, da bi bila zmožna odločitve ali naj grem zraven ali ne. Tako ali tako so tekli norci orientacijski predaleč. Po obilnem zajtrku in čajih smo se odpravili v prvi kičast park – zares kičast, ima vse kar si lahko zamisliš. Skartirali smo svojih 20 kvadratnih metrov parka v 10 minutah, nato pa smo se 20 minut prerekali o tem kaj sploh narisati na karto – koše in luči tudi? Ko je na koncu naš oblikovalec zelenih površin (ali uradno, krajinski arhitekt) zrisal vse na eno karto, smo prvi zasedli otroško igrišče z ogromnimi tobogani. Mali otroci pač, tobogani, plezanje, skakanje, slikanje in tako dalje do kosila, po njem pa martinčkanje na soncu. Ker pa poležavanje pravim orientacijstom ne paše, nas je Boštjan popeljal 800 metrov daleč poiskat geocache. No, ko smo ga dejansko našli, smo bili par kilometrov dlje, 300 metrov višje in z enim padlim borcem. Na poti nazaj smo odkrivali tudi turško podzemlje. Ker smo bili na minuto točni, so bili že vsi živčni kje smo, ker so si vmes zmislili še ogled tretje največje mošeje v Turčiji. Super je bila, lepa in niti pol toliko kičasta kot drugi park, ki smo ga danes obiskali. Hrvati so nam pripravili pre-o, mi pa smo po nevihti pripravili še nočni šprint po svetlem. Po včerajšnjem večeru pantomime, se je nam je le ta usidrala v misli. Ajda se je celo ponudila, da za dovolj denarja pokaže vse (o pantomimi govorim, še vedno). Seveda pa so nam všeč tudi nizke cene v trgovinah in je Anže že slaven po svojem sanjarjenju o nakupih v Istanbulu – ponudil se je že, da mu lahko izberemo srajčke, po čudnem naključju pa mu iščemo tudi petke. Da pa nam smešnih stvari ne zmanjka, iščemo novega voznika kombija. Ideja je bila že, da bi bili voznik vsi skupaj na enkrat. Vloge je pa ja treba malo porazdelit.
Sej boste enkrat razumeli, ko bomo doma povedali vse zgodbice ;) Turčija, dežela tisočerih lukenjsreda, 26. 2. 2014 (Andrej Borštnik)Drugi dan smo začeli z dolgim počitkom in preskočili jutranji tek. Po obilnem zajtrku smo se odpravili na (naš) prvi trening z avtobusom sumljivega izgleda. Na poti smo nadaljevali s spoznavanjem turških prometnih predpisov. Zelo pomembno je, da preden prevoziš rdečo luč, potrobiš, kar ti zagotovi prednost pred ostalimi udeleženci prometa. V izredno lepem preglednem borovem gozdičku nas je pričakal dober (izčrpujoč) trening štafet, poln blata in ostankov smeti. Očitno je v Turčiji navada, da so ograjeni parki hkrati tudi smetišča. Po krajšem premoru smo se preizkusili tudi v labirintu, kjer je bil cilj imeti čim lepše pobarvan kartonček. Prisotnost na kontrolah smo namreč dokazovali s flomastri. Popoldne smo se sprehodili po centru mesta, kjer smo obiskali (ne)atraktiven muzej, kasneje pa pisan in glasen bazar. Kupili nismo (še) nič, saj nihče ne govori angleško. Po približno 26547423558978472395 skupnih fotografijah smo uspeli pristopicati na vrh hriba in si ogledali »grad«, ki je v bistvu obzidje s prazno notranjostjo, za katerega so se tolkli med prvo svetovno vojno.
S po besedah receptorja preglasno pantomimo in večkratno Ajdino ugotovitvijo, da ona pa vendar je najboljša voditeljica ekipe smo zaključili dan in se odpravili spat. Slike sledijo, predogled na facebooku. Turčija: prva izdajatorek, 25. 2. 2014 (OZS)Merhaba ben Anže. (živjo sem Anže) Navkljub izboljšanju vremena v Ljubljani nas je pot najprej vodila v deževni Istambul. po namestitvi smo se sprehodili po mestu, popili sahleb (tekočemu pudingu podobna pijača iz koreninic orhideje) ter ugotovili da v turčiji pešec NIMA prednosti. naslednje jutro pa smo odrinili v kaham...kahma...kahamr... mesto 700 km vzhodneje od istanbula. ceprav so nam turbulence preprečile prvi pristanek je v drugo le šlo. po kosilu v lokalni osnovni šoli in utrinkih iz plesnega tekmovanja smo v avli hotela nekaj (126) minutk počakali nato pa se namestili v čudovite hotelske sobe. krajši namestitvi so sledile predstavitve posameznih držav. čeprav so Hrvatje vzeli kremšnite in štrudelj za svoje smo slovenci z zadnjo predstavitvijo najbolj navdušili publiko. večerjali smo v restavraciji, 10 minut vožnje iz hotela, ki pa se je tekom večera spremenila v plesno dvorano proti koncu pa tudi v nočni klub z glasno muziko. vremenske napovedi so dobre zato ostajamo optimistični! lp iz Kahmaranmaraša, Ajda, Anja, Andrej, Vid, Jan, Boštjan in Anže.
|
|
