Shema strani | Kontakt | Obveščevalne liste | Povezave | Oglaševanje | Webmaster | English | |||||||
|
|||||||
Partnerji: |
Domov / Reprezentance / Mladinska OT
Mladinska OT
1. domača naloga - JWOC & EYOCnedelja, 27. 11. 2011 (Klemen Kenda)Karte za dolge proge za JWOC in EYOC so bolj ali manj znane. Najdete jih: Resni kandidati imate do 15. decembra 2012 tako prvo teoretično domačo nalogo. Na kartah za prvenstvo, katerega se želite udeležiti, morate poiskati 3 zanimive dolge etape (dolžine od 1-2km). Zanimiva dolga etapa je tista, ki ponuja čimveč različnih izbir poti, še več - tista, ki ponuja tako dobro izbiro poti, ki ni očitna na prvi pogled. Poleg same etape na karti, morate oddati narisane morebitne variante, zraven pa opis, zakaj je neka etapa dobra in zakaj ni. Rešitve oddajte na naslov mladinskega selektorja (mladinska@orientacijska-zveza.si). In v polje Subject: / Predmet vpišite: 1. domača naloga. Rešitve s komentarji oddajte v PDF ali DOC formatu. Če želite, lahko pri domači nalogi sodelujete tudi drugi orientacisti in s svojim videnjem orientacijskih orehov pomage pri odkrivanju zanimivih orientacijskih problemov. Vse rešitve bomo zbrali in objavili na spletu ter predstavili na enem od trening kampov. Tekaške normenedelja, 20. 11. 2011 (Klemen Kenda)Veliko je bilo govora o minimalnih tekaških normah (3000m na atletski stezi). Pred vami je prvi rezultat. Tabelica na desni strani je pripravljena na podlagi avstrijskih norm in reprezentančnih predhodnih informativnih testiranj (Sežana, ŽAK). Ker je letos tekaški rezultat prvič pogoj za razvrstitev v reprezentanco, so norme nekoliko bolj mile in jih nekateri tekači in tekačice (redki sicer) izpolnjujejo že v tem trenutku. Drugi se boste namara lahko ustrašili velikega razkoraka. Prosim vas, da se ne ustrašite. Testiranje v Sežani je bilo prvo in narejeno v neoptimalnih pogojih. Marsikdo je prvič tekel na atletski stezi in na tej razdalji. S predhodnim lastnim testiranjem lahko pridobite že orgomno, prav tako pa je do maja, ko bodo na vrsti zaključni testi, še orgomno časa; sploh za tiste, ki ste doslej tek jemali bolj kot nujno zlo. Za bolj podjetne z ambicijami na mednarodnih tekmovanjih pa norme nikakor niso končno merilo. Češki 15-letniki so sposobni teči 3000m pod 10:00, 16-letnice pod 11:00 ... Seveda pa - poleg testa, za razvrstitev v reprezentanco štejeta predvsem še zadovoljivi oceni selektorja glede vaše hitrosti v gozdu in tehnične zanesljivosti. Ne pozabite - od četrtka do sobote je v Traških Dobravah postavljen trening teka po azimutu! Prijavite se! Vsa vprašanja (in tudi utemeljene predloge za spremembe), občutke in frustracije lahko naslovite na selektorja. Reprezentantje so samo številke :-)sobota, 19. 11. 2011 (OZS)Pred časom sem bil opozorjen na članek o "enačbi uspešnosti" pri biatloncih. Enačba sama po sebi ni nič posebnega, potrebno pa je dobro razmisliti, na podlagi katerih parametrov jo pripravljamo. Osebno vidim njeno uporabnost predvsem v tem, da se reprezentanti lahko prepričajo, kaj o njih misli selektor in katere so tiste kvalitete, ki jih le-ta upošteva. Rezultati niso presenetljivi (tako malo nas je, da se med sabo vsi dobro poznamo). Pri M16 so v grobem vrhu trije najbolj zagrizeni reprezentanti trenutne M16. Tudi v preostalih kategorijah so zagrizeni reprezentantje pri vrhu. Možnosti za napredovanje je veliko, poleg motivacije pa bo za vstop v selekcijo A potreben soliden tekaški rezultat na 3km (npr. pod 11:15 za M16) in pa selektorjeva ocena 4 ali 5 pri tehniki (zanesljivosti) in o-hitrosti. Izračuni za M16, Ž16 in M18 so v priponkah. Resni kandidati se povsod jasno ločijo od neresnih (to pa še ne pomeni, da se stvari ne morejo spremeniti). V W18 sta resni kandidatki Maša Volčič in Tajda Foški, v M20 pa Tibor Mrak, Andrej Borštnik, Jan Dovč in Vid Bogovič. Odločitev za resen pristop k treningu tekasreda, 16. 11. 2011 (OZS)Selektor me je povabil, da naj bi napisal en razmislek o teku. Tek je širok pojem, vsaj zame in sem se zaradi slabše strokovne podkovanosti na tem področju raje odločil, da poskušam zaobjeti ključni moment, ki me osebno najbolj zanima. Kdaj pri mladem tekmovalcu v orientacijskem teku nastopi odločitev za resen pristop k treningu teka? Vsi vemo, da je orientacijski tek sestavljen iz teka in orientacije. Pri nekaterih v začetku prevladuje tek pri drugih pa orientacija. Uspešnost tekmovalca je delno pogojena z naravnimi danosti tako pri fizičnih sposobnostih posameznika kot pri vizualnih sposobnostih dojemanja prostora in orientiranja v njem. Večinoma »talent« v orientaciji ne igra tako velike vloge, vsaj osebno še nisem zasledil kakšne pomembnejše raziskave na tem področju in je zato uspeh še zmeraj v večini primerov odvisen bolj od motivacije, marljivosti, okolja in ciljev posameznika. Veliko ljudi se ukvarja z veščino orientiranja (taborniki, planinci, itd) pa za njih še ne moremo reči, da so orientacisti, saj ima športna oblika orientacije svoja pravila in zakonitosti. Uspeh v orientacijskem teku se ne meri kako dobro obvladaš tehniko orientiranja in gibanje v prostoru ali pa kako hitro lahko pretečeš 3000 ali 5000 metrov. Za uspeh ne obstaja univerzalne formule, kaj je bolje in koliko katerega je bolje. V večini primerov se najboljši pristop sčasoma oblikuje na podlagi finančnih zmožnosti in podpornega okolja (klub, trener, karte, ...), ki pa je različen od države do države. Vrhunskost tako v teku kot v tehnikiKar je isto vsem tekmovalcev neglede na okolje je predanost in odločitev, da si želijo biti vrhunski tako v teku kot v tehniki orientiranja zato, ker si želijo biti vrhunski orientacisti. Slogan, da je za »dobrega orientacista« potrebno prvo imeti dobro tehniko že dolgo ne drži več. Želja in interes za ukvarjanje z orientacijskim tekom, orientacijo je samo vstopni pogoj in nič več. Če so bili izjemno dobri tekači v orientacijskem teku v preteklosti bolj izjeme (npr. Carsten Jørgensen, Danska; http://en.wikipedia.org/wiki/Carsten_J%C3%B8rgensen), ki je bil med drugim tudi Evropski prvak v krosu pa je danes tako na članskih kot tudi na mladinskih prvenstvih veliko število dobrih tekačev že nekaj čisto normalnega in običajnega. Dobra fizična pripravljenost je najbolj opazna v disciplini Šprint, kjer je zelo malo možnosti in časa za popravo napake. Vendar pa je tudi v drugih disciplinah tek v veliki meri bolj prevladujoč kot še v nedavni preteklosti. Ugotovitve in strokovna mnenja so različna a vendar se je oblikovalo mnenje, da so glede na tip terenov, ki se izbirajo za pomembnejša tekmovanja kot so WOC, JWOC, itd »tekači« v nekaj večji prednosti pred »tehničarji«. WOC2011 je bil zato iz tega vidika nekaj posebnega. Ker je elitni nivo v vseh starostnih kategorijah vedno bolj zgoščen in enakovreden se na koncu uspeh od neuspeha še zmeraj odloča na podlagi tehnike. Vstop v klub elitne orientacije oz. že kar povprečnega razreda vodi tako preko dobre tekaške in tehnične pripravljenosti. Brez enega ali drugega ne gre. Zanemarjanje tekaškega vidika v času zorenja (14-20 let) ne omogoča uspeha in napredka, saj lahko tekmovalec šele z dobro fizično pripravljenostjo razvija tudi specifično tehniko, ki jo potrebuje ob hitrem gibanju po terenu. Lažje je biti dober tekač ...Če primerjamo obe komponenti tek vs. tehnika je razvidno, da je v orientacijsko manj razvitih državah (tudi Slovenija) ob predpostavki visoke motivacije tekmovalcem lažje doseči visok nivo fizične pripravljenosti. Zakaj? Zato, ker je to v teoriji enostavneje in stroškovno edini možen pristop tako za posameznika kot za klub in zvezo. Finančni okvir je lahko manjši zaradi manj opreme, potovanj, spoznavanja novih terenov, osebja, itd. Tekmovalec rabi le motiv in nekoga, ki mu pomaga na tej poti, ki ga usmerja in omogoči, da se kot tekmovalec tudi tekaško razvije. Če se tekmovalec tekaško ne razvija potem je na določeni stopnji tudi izpopolnjevanje tehnik orientiranja neproduktivno in nepotrebno. Za rekreativno obliko orientacijskega teka je dovolj osnovno znanje branja karte in tehnik orientiranja. Samo vrhunski orientacisti najbolj razvitih držav si lahko privoščijo, da tehniko orientiranja stalno izpopolnjujejo in vsako leto to nadgradijo še za točno določen tip terena. Kompenziranje z boljšo tekaško pripravljenostjo je tako za vse ostale nuja. Zelo dober primer je Ionut Zinca, Romunija. Orientacijski tekač, gorski tekač, skyrunner, itd. Odločitev za resen trening teka ni enostavnaTekaško zorenje poteka več let in dobri tekmovalci v orientacijskem teku se morajo hočeš nočeš »zaljubiti« v srednje/dolge proge že dovolj zgodaj in potem vztrajati na tej poti. Zavedanje, da gre za naporen proces nekatere odvrača vendar lahko tekmovalci na tej pot dobijo izjemno izkušnjo, spoznajo sebe in svoje limite. Mladost je samo ena in te izkušnje, ko lahko s treningom gre vse samo gor marsikateremu tekaču, ki se je odločil za tek v zrelejših letih ni bilo nikoli dano izkusiti. Kar se bo nekomu zdelo danes dober tekaški rezultat se mu bo lahko že naslednje leto zdelo povprečno. Kar se nekomu zdi danes dober trening se mu bo lahko že naslednje leto zdelo le vmesna faza do vrhunske tehnične pripravljenosti. Relativen pojem uspešnosti postavi trener/selektor, ki tekmovalcu tudi pomaga, da športni uspeh, cilj, ki ga tekmovalec zasleduje tudi doseže in nato skupaj dvigujeta letvico. Pojem «dober orientacist« je tako vedno bolj pogojen tudi s tem, da je tekmovalec v orientacijskem teku hkrati tudi dober tekač. Pred odločitvijo kako trenirati tek, kaj, koliko, kdaj, kako postopno povečevati obseg treningov in o vseh zakonitostih treniranja teka se je dobro pogovoriti s kom, ki to izkušnjo že ima. Dobro se je sčasoma tudi seznaniti s teoretičnimi pristopi vendar pa je to potem v praksi proces, kjer je osebna izkušnja in želja po še.... tista, ki vleče. Piše: Samo Kofol Viri navdiha:
Drugi trening kamp - Pokljukatorek, 15. 11. 2011 (OZS)Pred nami je že drugo dejanje letošnjega programa trening kampov. V času zimskih počitnic nas čaka fizično naporno druženje na Pokljuki, na Rudnem polju. Tehnične treninge bo dopolnil tek na smučeh! Kamp traja 4 dni, vse obroke bomo imeli v centru, in je zato nekoliko dražji. Začeli in končali bomo z dvema tehničnima treningoma (odvisno od snežnih razmer) nekje na Gorenjskem. Na kampu bo prisotnih še nekaj krajših tehničnih treningov (sprint, srednje, Ski-O), sicer pa se lahko veselite teka na smučeh, pohoda ... Za podrobnosti si oglejte spodnji dokument! Vabilo na TK2 / 2011
Povzetek predavanja o analizi (TK1)torek, 8. 11. 2011 (Andraž Hribar)Analiza je razmišljanje o določeni aktivnosti (razmišljanje ponavadi podkrepimo s pripomočki kot je karta, vmesni časi...) Zakaj analiziramo? Da bi se učili na svojih napakah. Namen je izboljšati svojo predstavo/sposobnosti, kar pomeni, da je cilj analize v prihodnjosti! Kaj analiziramo? Tisto sposobnost, ki jo želimo razviti. Osnovni področji sta tek in tehnika, z napredkom se pa ti dve poglavji drobita na ožja področja analiziranje (recimo dolžina koraka ali natančnost azimuta) Posredno analiziramo (in razvijamo) tudi psiho, vendar to težko počnemo sami. Kdaj analiziramo? Po tekmi/treningu. Glede na osebnostne lastnosti se določi optimalen čas - lahko takoj po akvitnosti, lahko kasneje (čez nekaj dni), saj so čustva ovira pri analizi! Hkrati je analiza lahko tudi trening spomina - argument da »moraš takoj analizirati ker drugače pozabiš« je slab - tekme/treninga ne smeš nikoli pozabiti, če hočeš naslednjič narediti kaj drugače, ker se bo drugače zgodovina ponavljala. Kako analiziramo? Tako da razmišljamo. Lažje in efektivneje je v družbi. Izhodišče za analizo so podatki: hitrost, vrisana sled teka, utrip, gps, kamera... Zelo dobro je, da analiza postane rutina, saj nam ti podatki pridejo zelo prav kasneje (čez kakšno leto) Funkcija analize? Razvoj fizičnih in tehničnih sposobnosti, trening spomina ter analiza psihe. Pogoste napake:
Opcija:
Vse to pa že meji na trening ... kar analiza v bistvu tudi je.
|
|