Karta v neposredni bližini Logatca prikazuje težek kraški teren. Območje karte je v glavnem precej kamnito, deloma tudi zaraščeno. Karta je bila kasneje razširjena (kot karta št. 166) proti jugu in na travnate površine v okolici Sekirce.

Proti jugu in na travnate površine v okolici Sekirce razširjena karta št. 158 Martinj hrib. Območje karte pokriva razgiban, težje prehoden kraški teren. Zlasti južni del karte je izredno bogat s kamnitimi in reliefnimi detajli.

Še ena izjemna karta iz OK Azimut. Skoraj povsem ravninski teren z nepregledno množico vrtač. Mestoma zaraščen.

Na mestih izjemno težko prehoden teren (škraplje, goščave). V današnjem času je zaradi zaraščanja še težje prehoden kot v času izdelave karte.

Smučarski center Cerkno v podobi kakršno je kazal pred posodobitvami zadnjih dveh desetletij. Karta je bila obnovljena in razširjena (na območje karte Dolina) v letu 2008 (Ski center Cerkno, karta št. 197).

Najbolj neprehodna, zaraščena in kamnita, in zanesljivo najslabša kar se kakovosti tiče, izmed trojčka lipiških kart. Kljub temu sam teren omogoča postavitev nekaterih izjemno zanimivih etap z raznovrstno izbiro poti.

Najbolj raznolika od vseh treh kart v okolici Lipice. Raznolika je tudi kakovost izdelave, pri čemer je potrebno poudariti, da so bili nekateri deli za začetek 90-ih let narisani izjemno napredno in so bolj ali manj v skladu z današnjimi trendi izdelave O-kart.

Prva izmed kart severno od Črnega Vrha nad Idrijo. Hriboviti (dolomitni) del karte je bil obnovljen leta 1998 (Črni Vrh 2, karta št. 70), vrtačasti pa leta 1999. Takrat je bila karta dodatno razširjena (Predgriže, karta št. 76). Naknadno je bila karta še nekoliko razširjena (Predgriže 2, št. 87) in reambulirana.

Karta jugo-vzhodngega pobočja Blegoša skupaj z vsemi vrhovi v bližini. Zajema relativno strma pobočja, s hitrim gozdom, reže ga več grap, jarkov in drugih detajlov.

Karta na in v okolici Smučarskega centra Cerkno. Zajema relativno strma pobočja, deloma z izjemno malo detajli, s hitrim gozdom, južno pobočje karte je bolj strmo, reže ga več grap, jarkov in drugih detajlov.

Razgibana karta s strmimi pobočji in posameznimi vrtačastimi območji. Deloma kamnita, mestoma odprta.

2008/2009 - digitalizacija območja Pšenk - Klemen Kenda - Pšenk / Pšenk 2

Mestna karta v ISOM standardu. Leta 2005 je bilo območje reambulirano in izrisano v ISSOM standardu kot karta št. 147 Cerkno 2.

Prva slovenska karta izrisana z računalniškim programom (OCAD). Rahlo valovit gozd, kjer v poletnih mesecih gibanje precej otežuje praprot in visoka trava, je bil kasneje v celoti ali delno prikazan še na kartah Crngrob, Suha, Pevno in Papirnica.

Najlepši del kasneje razširjene (št. 47, Novi Svet 2) karte. Karta je bila ponovno reambulirana leta 2008 (št. 196, Novi svet 3). Kraški teren poln prelivajočih se vrtač in hribčkov v vsem sijaju.

Mestna karta centra Maribora, ki se razteza od mestnega parka na severu pa vse do Drave na jugu.

Pretežno bukov (ponekod tudi smrekov) gozd, poln vrtač in drugih podrobnosti. Eden najhitrejših, doslej izrisanih kraških terenov pri nas. Območje karte je bilo leta 2008 ponovno izrisano in nekoliko razširjeno (karti št. 191 in 192: Črni laz, Črmelaške doline).

Mestni gozd v Murski Soboti s prilegajočimi se športnimi površinami.

IX.2006 - reambulacija karte - Stanislav Kustec in Leon Koprivšek

Karte prikazuje območje Vojašnice General Maister.

Prva karta na ožjem območju Soriške planine. V času nastanka karte je bil za območje karte značilen lep mešan gozd in pašniki. Območje je bilo kasneje delno ali v celoti prikazano še na kartah št. 104 Zadnje movže, 105 Štonah, 106 Slatnik, 114 Soriška planina in 117 Lajnar.

Lep kraški gozd v bližini Ivančne Gorice. Hkrati pa zelo slaba karta v bližini Ivančne Gorice.

Razgiban, v glavnem čist smrekov gozd, ki pokriva delno ledeniško preoblikovan kraški teren. Ena najboljših slovenskih kart v merilu 1 : 15000.

Mestna karta središča Kopra.

Delno predelan in reambuliran izsek karte Rožnik.

Zakraselo pobočje nad vojašnico v Ilirski Bistrici in pod cesto na Sviščake. Polodprta področja se izmenjujejo z gozdnatimi, ponekod tudi težje prehodnimi področji.

Kraški gozd med okljukom Krke v Novem Mestu. Poleg samega gozda zajema karta tudi štadion in druge športne površine.

Pretežno zelo zahteven kraški teren vzhodno od Črnega Vrha nad Idrijo. Poleg kamnov otežuje tek marsikje tudi gosta vegetacija.

Lep hribovit teren zahodno in severozahodno od Doma pod Liscem. Posebej zanimive so zamočvirjene doline in travniki.

Hribovito kraško področje med Krimom in Rakitno. Nekatera pobočja so zares strma, ponekod brez izrazitih objektov, nad samo Rakitno pa tudi precej zaraščena.

Grebena med Sv. Urhom in Žabjo vasjo, ki se združita pod Orlami. Razmeroma razčlenjena pobočja so v poletnem času marsikje težje prehodna zaradi podrasti.

2012 je bil jugo-zahodni del reambuliran za šolski DP - Žabja dolina

Izjemno lepi in dobro prehodni kraški travniki polni vrtač po eni strani, ter gozd, ki je predvsem precej manj prehoden, po drugi strani. Na žalost je večji del travnikov (pašnikov) v zadnjih letih ograjen z visoko ograjo in zato popolnoma neuporaben z vidika tekem ali treningov.

Izjemno lepi in dobro prehodni kraški travniki polni vrtač po eni strani, ter gozd, ki je nekoliko manj prehoden, po drugi strani. Na karti niso prikazani najbolj neprehodni deli gozda, ki so del karte št. 60. Na žalost je večji del travnikov (pašnikov) v zadnjih letih ograjen z visoko ograjo in zato popolnoma neuporaben z vidika tekem ali treningov.

Karta prikazuje del območja, ki je prikazan na kartah št. 60 in 61. Na karti je prikazan najbolj prehoden del gozda od vseh štirih kart, ki pokrivajo območje nad Ilirsko Bistrico. Tudi predeli travnikov še nedavno nisi bili ograjeni, tako kot je to slučaj na kartah št. 60 in 61.

Širše območje okoli vrha Krancelj in škofjeloškega gradu. Prikazano je tudi staro mestno jedro Škofje Loke in ostali deli mesta ob vznožju hriba. Izmenjavajo se odprti in gozdnati predeli, kakor tudi kraški z nekraškimi.

Travnate površine okoli Doma Bohinj CŠOD in gozd v neposredni okolici.

Karta pokriva bolj ali manj strma pobočja v okolici mariborskega snežnega stadiona. Novejša in razširjena izdaja karte Pekre je nastala leta 2008 (karta št. 179).

Razgiban teren, poln raznih reliefnih (erozijskih) podrobnosti. Mešan gozd (večinoma pa borov) je v poletnih mesecih težje prehoden zaradi visoke in goste podrasti. Območje je v manjšem merilu prikazano tudi na karti Suha (št. 69) in na delno obnovljeni karti iz leta 2004 (št. 124)

Obnovljena in razširjena karta Gorajte (št. 23). Karta za razliko od prejšnje karte sega vse do vasi Crngrob in pokriva tudi hribovit, pretežno kraški predel med vasema Crngrob in Pevno.

Karta pokriva območje kart Mlinar in Crngrob in je bila izdana šele po delni obnovi omenjenih kart v letu 2004.

Delna reambulacija 2015: Roman Sladič

Reambuliran in deloma popolnoma na novo narisan del (zgolj manj podroben zahodni del) predhodne karte Črni Vrh. Območje karte je bilo kasneje prikazano še na kartah Predgriže (št. 76) in Predgriže 2 (št. 87).

Obnovljena karta Rajda (št. 26) iz leta 1993.

Na novo izrisano, nekoliko skrčeno območje predhodne karte Hotedršica (št. 32).

Lep valovit teren, ponekod nekoliko skandinavskih potez (močvirnata področja, borov gozd). Nasplošno pa zelo raznolik teren z večjimi travnatimi območji med posameznimi deli gozda. Karta je bila izdana tudi v merilu 1 : 10000 (karta št.74).

Lep valovit teren, ponekod nekoliko skandinavskih potez (močvirnata področja, borov gozd). Nasplošno pa zelo raznolik teren z večjimi travnatimi območji med posameznimi deli gozda. Karta je bila izdana tudi v merilu 1 : 15000 (karta št.73).

Hribovit kraški teren med istoimenskim vrhom in naseljem Dobeno. Leta 2005 je bila razširjena in obnovljena karta izdana pod imenom Debeli vrh (karta št. 145).

Na novo izdelano, obnovljeno in razširjeno območje kart Črni Vrh (št. 14) in Črni Vrh 2 (št.70). Kasneje je bilo območje karte še nekoliko razširjeno in reambulirano (Predgriže 2, št. 87).

Deloma gozdnate, deloma pa odprte površine na območju Lisca in Blaževca južno od Rakeka.

Karta zajema močno zakraselo in kamnito pobočje južno od Raka (med Velikim Naravnim mostom in hotelom Rakov Škocjan, na območju karte pa se nahaja tudi Dom Rak CŠOD). Karta je bila leta 2002 še nekoliko razširjena (Rakov Škocjan 2, karta št. 100).

Pretežno odprte površine in njive z nekaj zaplatami precej zaraščenega gozda na področju med Novim Poljem, Zgornjo in Spodnjo Zadobrovo, Zalogom in železniško progo Ljubljana-Zidani Most. Karta je bila izdelana na osnovi zračnih posnetkov merila 1 : 1000 in hitre terenske reambulacije.

Nikoli uporabljena karta.

Težek kraški teren, ki zahodno od železniške proge v pobočjih Raskovca postane tudi izjemno kamnit in zato le s težavo prehoden. Precejšen del karte zavzema tudi vojašnica na Vrhniki.

Ponovno izdelana karta območja prve slovenske orientacijske karte. Pokriva področje tik ob centru Ljubljane (od Tivolija do Večne poti). Po raznih naravnih neprilikah so manjša področja med Mostecem in Večno potjo precej spremenjena.

Najbolj znana srednjeevropska revija o orientacijskem teku - Orienteering Today, je karto izbrala za karto meseca v drugi številki revije v letu 2006. Severni del karte je kraški in to "močno" kraški. Polja malih vrtač, detajlov prekinja cesta, ki teče po sredini karte. Južni del je kontinentalen in hiter. Severni del karte je bil obnovljen leta 2006. Na njej so trenirali trije svetovni prvaki - Chris Terkelsen, Emil Wingstedt in Jarkko Houvila! "I remember the terrain as being both very physically and technically demanding. It was very interesting and it was a challenge that I haven’t seen anywhere else in the world." Chris Terkelsen, Danska, Svetovni prvak v štafeti 1997, 2. mesto na srednji razdalji 2005; "Few terrains can match the challange of detailed karst found on the Predgrize map. With it's complicated contours and rough ground your technical ability is setting the limit when running on this well made map. If you master Predgrize in full speed you're unlikely to find any more orienteering challanges. Remembering my last visit to the map, I'm luckily not there yet ..." Emil Wingstedt, Švedska, Svetovni prvak v šprintu v letih 2005, 2006, svetovni prvak v štafeti 2003.

Mestna karta zajema širše področje Podna in Novega sveta. Področje južno od Selške Sore, ki je tudi prikazano na karti, je bilo le prevzeto iz karte Krancelj in ni bilo reambulirano. Območje severno od Sore je bilo leta 2005 ponovno kartirano in prikazano na karti št. 148 Podlubnik.

Lep kraški teren, niti preveč kamnit niti preveč zaraščen. Prva iz serije kart med Dutovljami, Pliskovico, Velikim Dolom in mejo z Italijo.

Kombinacija zaplat gozda, ki so nastale z izgradnjo ceste in avtoceste na južnem obrobju Udin Boršta, ter travnatih in njivskih površin na še vedno zakraselem konglomeratnem površju ob Zlatem polju.

Gozd na skoraj popolni ravnini Sorškega polja, kjer pa je konglomeratna podlaga omogočila nastanek številnih plitvih vrtač in drugih neizrazitih reliefnih oblik. V južnem delu karte lep, pretežno borovo-brezov gozd, kjer pa visoka podrast drastično zmanjšuje uporabnost terena v poletnih mesecih.

Ponovno reambulirana južna polovica karte št. 3 Udin boršt. Velik del površine karte je zakrasel (konglomeratna podlaga). Preko poletja in zgodaj jeseni je gibanje marsikje zelo oteženo zaradi visoke trave in praproti.

Povečan in reambuliran izrez karte št. 64 Krancelj.

Šolska karta na Igu, ravninski odprti predeli, naselje, hrib (nereambuliran).

Povečan in nekoliko dopolnjen izsek karte št. 80 Zajčja dobrava v okolici OŠ Zadobrova.

Karta zajema območje Možica in Slatnika nad Soriško planino. Služila je predvsem kot preizkusni odtis pred izdajo karte št. 106 Slatnik.

Povečan izsek karte št. 85 Rožnik. Karta pokriva gozdnato območje okoli Mosteca.

Karta v celoti pokriva že prej kartirano območje karte Soriška planina (karta št. 49) in od nje na novo kartirano območje proti vzhodu. Omenjeno področje je bilo prikazano še na številnih kasnejših kartah (izrezih) širšega področja Soriške planine.

V času nastanka karte prav gotovo eden najbolj divjih in razmeroma nedotaknjenih gozdov, ki so bili kartirani na področju Slovenije. Danes so na žalost nekateri deli prepredeni z novimi vlakami.

Kombinacija divje gorske narave in območja, ki ga intenzivno izrablja človek. Na območju karte se nahaja smučišče Soriška planina, pašniške površine kakor tudi vojaški objekti in njihovi ostanki iz obdobja po I. svetovni vojni.

Karta prikazuje zaključeno celoto Vrtca Najdihojca v Podlubniku (Škofji Loki).

Travniške in njivske površine med naselji Cerklje na Gorenjskem, Grad in Pšata, kakor tudi dela prvih dveh omenjenih naselij.

Kraski teren juzno od Godoviča, ki je v celoti nekoliko manj razčlenjen kot okoliška kartirana področja. Celotna karta je bila izdana še v okviru karte št. 132 Klavžar, na kateri je bil prikazan tudi severni del karte Lome.

Izjemno razčlenjen in ponekod tudi kamnit kraški teren na Vojskem.

Delna reambulacija 2016: Matjaž Štanfel

Reambulirana karta št. 64 Krancelj iz leta 1998.

Delno reambulirana karta št. 68 Crngrob iz leta 1998.

Karta prikazuje celotno, do maja 2003, kartirano področje na širšem območju Soriške planine.

Hribovit predel (delno gozdnat, delno odprt in pozidan) severno od Poljanske Sore med Poljanami in Srednjo vasjo, kakor tudi ravnica na obeh straneh Sore na prej omenjenem odseku.

Lep in zahteven kraški teren neposredno zahodno od Toškega Čela.

Razširjena in delno obnovljena karta št. 106 Slatnik. Na karti je zajet skoraj celotni amfiteater južno od Soriške planine. Strma pobočja, ki so ponekod izjemno razčlenjena, kakor tudi večina vrhov, ki se dviga južno od Soriške planine (Dravh, Lajnar, Slatnik, Možic).

Karta prikazuje bližnjo okolico Osnovne šole Moste.

Nadaljevanje karte št. 92 Dutovlje. Jugovzhodni del območja karte je precej zaraščen, medtem ko je nadaljevanje izjemno. Pretežno čist gozd in veliko število reliefnih in kamnitih detajlov. Karta je bila leta 2008 nekoliko razširjena (karta št. 180).

Delno obnovljena karta št. 67 iz leta 1998. Razgiban teren, poln raznih reliefnih (erozijskih) podrobnosti. Mešan gozd (večinoma pa borov) je v poletnih mesecih težje prehoden zaradi visoke in goste podrasti. Območje je v manjšem merilu prikazano tudi na karti Suha (št. 69).

Delna reambulacija 2016: Roman Sladič

Pretežno kraški teren med gradom Krumperk in Brezovico pri Dobu. Smrekove sestoje, pretežno na zahodnem delu karte, je marsikje močno prizadel lubadar. Zaradi poseka večjih površin je tako prišlo do precejšnjih sprememb na karti. Vzhodni del karte, ki ga v veliki meri pokriva bukov gozd, je precej bolj nedotaknjen.

Pašniki na Rakovih ravneh in okoliški gozd. Gozdnati del je na mestih izjemno razčlenjen in kamnit. Karta je bila leta 2005 nekoliko razširjena in leta 2007 obnovljena (karti št. 142 in 169).

Večji del območja karte predstavljajo valovite in vrtačaste pašniške površine. Severni del je gozdnat in reliefno izjemno razčlenjen, v izobilju pa je tudi kamnitih podrobnosti. Nekoliko razširjena je karta št.143, manjša a na severu še dodatno razširjena pa karta št. 170 Tiha dolina.

Zahteven kraški teren v okolici Tolstega vrha na vršnih predelih Dobroveljske planote. Poleg tehnične zahtevnosti je teren precej strm in ima marsikje težko kamnito podlago.

2014 delna reambulacija; 2015 dodan manjši nov del na jugovzhodu

Kraško področje med Črnim Vrhom nad Idrijo in Godovičem, ki je bilo predhodno prikazano na kartah št. 56 Lome (severni del karte) in št. 109 Godovič. Reambulacija VII./2004 in prej: Cesare Tarabocchia, Mile Stevanović, Slavko Asak, Orest Kotylo, Bogdan Stramyk.

2010 - reambulacija severnega dela od makadamske ceste, ki gre od domačije Klavžar proti Novem Svetu - Mile Stevanović

Delno reambulirano hribovito področje vzhodno od Sečovelj. Nekaj gozda, ostalo vinogradi, njive in travniki.

Karta pokriva večino območja prikazanega na karti št. 83 Ajdovsko Gradišče, na novo pa je dorisano območje vzhodno, zahodno in severozahodno od izvira Hublja. Za razliko od večinoma polodprtega, pretežno rahlo valovitega Gradišča, pokriva ostanek območja karte v glavnem strma pobočja z razmeroma številnimi reliefnimi in kamnitimi detajli, ki jih prerašča gozd najrazličnejše prehodnosti.

Izjemno hribovit in strm teren jugovzhodno od Škofje Loke. Teren omogoča postavitev prog z zelo zanimivimi izbirami poti.

Pašniki na Rakovih ravneh in okoliški gozd. Gozdnati del je na mestih izjemno razčlenjen in kamnit. V nekoliko manjšem obsegu je bilo področje prikazano že na karti št. 129, kasneje pa v istem obsegu in reambulirano na karti št. 169.

Večji del območja karte predstavljajo valovite in vrtačaste pašniške površine. Severni del je gozdnat in reliefno izjemno razčlenjen, v izobilju pa je tudi kamnitih podrobnosti. Večji del območja je prikazan tudi na karti št.130, manjši a na severu še dodatno razširjen, pa na karti št. 170 Tiha dolina.

Apnenčasti pomol na skrajnem vzhodnem obrobju Dobrovelj. Teren je poln vrtač in drugih reliefnih ter kamnitih podrobnosti. Gosta mreža poti omogoča za kraški teren razmeroma visoke hitrosti teka.

Hribovit kraški teren okoli istoimenskega vrha in območja Rašice nad vasema Dobeno in Rašica. Južni del karte je bil izdan leta 1999 kot karta št. 75 Rašica.

2006 je bila karta zrisana v ISSON standardu za Thermeland open

Deloma gozdnato, pretežno pa odprto (travniki, njive) področje južno od Žej pri Komendi. Pod Debelim vrhom prehaja območje karte v strnjen gozd, ki pa je bil poškodovan v vetrolomu poleti 2008.

K predhodni karti Hublja (karta št. 138) je bil dorisan še del precej razčlenjenega pobočja Fužinami ob Hublju in Grivčami (nad Ajdovščino).

Najlepšemu delu prvotne karte Krajna vas, je bil dodan še del gozda v smeri proti Velikemu Dolu. Poleg razmeroma razgibanega gozda, pokriva novi del karte tudi odprte površine in vmesne goščave v bližini Velikega Dola.

Karta obsega območje starejše karte št. 121 Kamnitnik, južni del karte Gorajte (Crngrob, Suha) in vmesni razgiban svet vse do vasi Pevno.

Izjemno razgiban kraški teren severozahodno od Rovtarice na Jelovici. Poleg zakrasevanja, je na del območja karte, vplival tudi odcep Bohinjskega ledenika. Večinoma dobro prehoden gozd, je bil v zadnjih letih večkrat prizadet zaradi snegoloma.

Zahodni, precej hribovit del terena, se na vzhodu spusti v rahlo valovit svet. Za oba dela je značilna precejšnja reliefna razčlenjenost in težja prehodnost v poletnih mesecih. Del območja karte je bil predhodno prikazan na kartah št. 113 in 68 Crngrob, 69 Suha in 23 Gorajte.

Del naselja Dob, kakor tudi odprte površine med Dobom in Virom pri Domžalah.

Karta dela Brežic.

Vzhodna pobočja Visokega hriba, področje IOC Trzin območje Mlak in mestoma močvirnata dolina potoka Motnica. V poletnem času je področje težje prehodno zaradi visoke podrasti.

Precej raznolika karta. Od zamočvirjene ravnine, prek zlagoma se dvigajočih pobočij polnih jarkov, do vinogradov. Na žalost so precej velike površine tudi posekane (podrte) in trenutno preraščene z robidovjem. Področje pokriva tudi starejša in večja karta št. 17.

V letu 2013 je bila karta delno reambulirana.

Pretežno listnat gozd z velikim številom reliefnih podrobnosti (erozijskih jarkov in kadunj). Območje je bilo prikazano kot del karte št. 182 Šalamenci, del območja karte pa pokriva tudi karta št. 183 Vaneča 2.

Zahteven kraški teren neposredno severno nad Postojno. V glavnem zelo kamnit, mestoma pa tudi zaraščen. Obilje podrobnosti ponekod dopolnjujejo tudi objekti vojaškega nastanka. Območje je bilo kasneje prikazano tudi kot sestavni del karte št. 189 Postojnska gmajna.

Pašniki na Rakovih ravneh in okoliški gozd. Gozdnati del je na mestih izjemno razčlenjen in kamnit. V nekoliko manjšem obsegu je bilo področje prikazano že na karti št. 129,  v istem obsegu pa na karti št. 142.

Južni del območja karte predstavljajo bolj ali manj hribovite in vrtačaste pašniške površine. Severni del je gozdnat in reliefno izjemno razčlenjen, v izobilju pa je tudi kamnitih podrobnosti. Večji del območja je bil prikazan na kartah št. 130 in 143 Velika in Mala planina, manjši pa tudi na karti št. 171 Mala in Velika planina - jug.

Pretežno travnate in polodprte pašniške površine. Na območju karte je večje število pašniških stanov (Mala, Velika in Gojška planina) . Za relief območja so značilne tako velike vrtače, kakor majhne podrobnosti. Območje je bilo prikazano tudi na kartah št. 130 in 143 Mala in Velika planina, delno pa tudi na karti št. 170 Tiha dolina.

Črni graben ločuje območje karte na dva dela. Vzhodnega predstavlja dvignjeno obroblje Dobrovelj tik nad Nazarjami. Območje je polno vrtač, med katerimi poteka razmeroma gosta mreža poti. Zahodni del je ravno tako kraški, večinoma pa gre za pobočja z manjšimi uravnavami. Še posebej so zanimivi drobni reliefni detajli na območju bivšega rudnika boksita.

Valovit, pretežno gozdnat greben, ki ločuje Zadrečko in Zgornje Savinjsko dolino. Značilna je hitro spreminjajoča se vegetacija, veliko poti in stez, zamočvirjene doline, ponekod pa tudi reliefne podrobnosti. V poletnem času so nekateri predeli težje prehodni.

Kot pove že ime, prikazuje karta vzhodni del Domžal, celoten Šumberk in območje do avtoceste na obeh straneh Kamniške Bistrice. Območje Šumberka je v večjem merilu prikazano tudi na istoimenski karti št. 175, medtem ko področje na desnem bregu Kam. Bistrice (južno od Kopališke ceste) pokriva karta št. 176 Športni park Domžale (v ISSOM standardu).

Povečan izsek karte št. 174 Domžale vzhod. Ponekod precej zaraslo območje Šumberka, je najbolj zanimivo zaradi številnih reliefnih in kamnitih podrobnosti.

Strmo gozdnato pobočje hriba Strmec, urbana okolica OŠ Log - Dragomer in bližnje travniške površine.

Razširjena (in hkrati pomanjšana) karta št. 122. Izpuščen je bil del zelo zaraščenega področja na jugovzhodu, dodano pa področje severovzhodno od uvale, ki je omejevala prejšnjo karto. Na novo dodan del pokriva tako čist gozd kot travnate površine z vmesnimi goščavami.

Ime karte verjetno pove skoraj vse. Park ob samem središcu Ljubljane.

Pretežno listnat gozd z velikim številom reliefnih podrobnosti (erozijskih jarkov in kadunj). Večji del območja je bil prikazan tudi na karti št. 165 Vaneča, del pa na karti št. 183 Vaneča 2 (ISSOM).

Valovit, pretežno listnat gozd, ponekod s številnimi reliefnimi (erozijskimi) podrobnostmi. Karta zajema območje zahodno od Bukovniškega jezera.

Valovit, pretežno listnat gozd, ponekod s številnimi reliefnimi (erozijskimi) podrobnostmi. Karta zajema območje vzhodno od Bukovniškega jezera.

Proti Pivki jami razširjena karta št. 168 Postojna. Zahteven kraški teren je v severnem delu nekoliko manj kamnit, terenske oblike pa so precej večje in bolj grobe.

Delno reambulirana in nekoliko razširjena karta št. 119 iz leta 2003. Karta predstavlja vzhodni del večje in starejše karte Gora pri Komendi (karta št.118).

Deloma na novo izrisana, deloma pa zgolj delno reambulirana karta št. 47 Novi Svet 2. Skoraj povsem ravninski teren z nepregledno množico vrtač. Mestoma zaraščen.

Karta na in v okolici Smučarskega centra Cerkno. Zajema strma pobočja, deloma z izjemno malo detajli, s hitrim gozdom. Vzhodni del karte preseka več grap, jarkov in drugih detajlov. Območje je bilo predhodno (delno) prikazano na kartah št. 10 Ski center in št. 16 Dolina.

V glavnem hitro prehoden kraški teren z odlično vidljivostjo, kjer hitrost občasno zmanjšujejo težje prehodna kamnita področja. Gre za ponovno izrisano karto območja, ki je bilo prikazano že na karti št. 43 Blatnice. Karta se delno prekriva s karto št. 192 Črmelaške doline.                                                                                                      

VII.2012 - reambulacija - B.Stramyk, O.Kotylo

V glavnem hitro prehoden kraški teren z odlično vidljivostjo, kjer hitrost občasno zmanjšujejo težje prehodna kamnita področja. Gre za ponovno izrisano karto večine območja, ki je bilo prikazano že na karti št. 43 Blatnice. Karta se delno prekriva s karto št. 191 Črni laz.

VII.2012 - reambulacija - B.Stramyk, O.Kotylo

Strma pobočja in izredno zakrasela planota v okolici vrha Bisaga zahodno od Male Lazne, kakor tudi kraški teren vzhodno od Male Lazne.

v letu 2011 je bila kart reambulirana in na novo registrirana pod št.222.

Kraški teren severno od Male Lazne, poln reliefnih in kamnitih podrobnosti. Področje je nekoliko lažje prehodno od soseščine, ki je tudi pokrita s kartami.

Izredno razčlenjen in kamnit kraški teren vzhodno od Male Lazne.

Novejša in razširjena izdaja karte Pekre iz leta 1998. Karta pokriva bolj ali manj strma pobočja v okolici mariborskega snežnega stadiona.

Zelo strm, deloma odprt teren. Prečenje najbolj strmih pobočij je lahko nevarno.

Karta je bila povečana v letu 2011 na 1,93 km²

Gozdnato območje Mišjega brda nad samimi Dobravljami, bližnje pretežno odprte in obdelovalne površine, kakor tudi gozdnato področje med avtocesto in Kukanjami. Prevladujoča je težje prehodna vegetacija, ponekod pa so tudi zanimive reliefne oblike. Posebej je izrisana in na karti tudi prikazana Osnovna šola Dobravlje.

XII.2009 je bila karta razširjena in na novo registrirana kot Kukanje št.204

Sistem bolj ali manj globokih in strmih dolin in vmesnih grebenov. Nekatera pobočja v zahodnem delu  območja so polna erozijskih oblik, medtem ko jih je v vzhodnem delu precej manj.

Julij 2014, reambulacija celotne karte: Daniel Lebar

Povečana karta Mišje brdo (2008) - št.199.

2014 - še dodatno povečanje karte na sevenem delu; risal Ivo Kate

Reambulirana istoimenska karta iz leta 2005 - št.145

Maj 2014 - dodatna delna reambulacija južnega dela - Mile Stevanović - ''Rašica''

2015 reambulirana in razširjena

Reambulirana karta št.127

Lipica 2015 - dodan in reambuliran dodaten del karte

Razširjena karta št.233

2015 delno razširjena karta proti jugu

reambulirana in dpolnjena maj 2016: Matjaž Štanfel

Del Frankovega naselja v Škofji Loki, ki se nahaja neposredno ob Osnovni šoli Cvetka Golarja in pretežno kmetijske površine južno od Ljubljanske ceste. Danes je območje karte zaradi novih gradenj že precej spremenjeno.

Karta je narejena po PTW standardu.

Območje med Partizansko cesto, Cesto talcev, Kapucinskim trgom in Kidričevo cesto, ki ga od centra Škofje Loke ločuje Selška Sora. Na območju karte je danes že kar precej sprememb.

Karta je narejena po PTW standardu.

Kompleks bivše vojašnice v Škofji Loki, s kamnitimi in reliefnimi podrobnostmi izjemno bogata vzpetina Kamnitnik, naselje za Kamnitnikom in valovite odprte površine severno od Kamnitnika.

Karta je narejena po PTW standardu.

Mestna šprint karta. Pretežno strma pozidana pobočja in sam center mesta v dolini.

Karta prikazuje območje Obrtno industrijske cone v Trzinu.

Karta prikazuje območje vojašnice Franc Rozman - Stane v Ljubljani.

Turistično naselje, bližnje športne površine in del smučišč na Rogli, kakor tudi manjša površina gorskega in deloma zamočvirjenega gozda.

Mestna karta v ISSOM standardu. Karta zajema območje, ki je bilo izrisano v ISOM standardu že na karti št. 21 Cerkno iz leta 1992.

Karta prikazuje celotni istoimenski del Škofje Loke, poleg tega pa zajema tudi območje Podna in Novega Sveta.

Karta prikazuje srednjeveško jedro Škofje Loke z gradom in grajskim vrtom, območje med Grajsko potjo in Poljansko Soro ter večji del Puštala.

Karta obsega območje večjega dela Pirana. Ozke uličice s podhodi in trgi v srednjeveškem delu mesta, zamenjajo širše ulice in novejše zgradbe v vzhodnem delu mesta. Karta sega vse do nogometnega igrišča in OŠ Cirila Kosmača na vzhodu.

Strmo gozdnato pobočje hriba Strmec, urbana okolica OŠ Log - Dragomer in bližnje travniške površine. Področje je bilo ponovno narisano in prikazano na karti št. 178 Dragomer.

Telovadnica in del okolice Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik.

Nekoliko razširjena karta št. 149 Murska Sobota. Za razliko od prejšnje karte je izpuščeno skoraj celotno območje Fazanerije, dodano pa območje mesta južno od Ulice Štefana Kovača.

Karta obsega območje športnega parka, kakor tudi težje prehodnega gozda na desnem bregu Kamniške Bistrice in naselja Mačkovci. Območje je prikazano tudi na karti št. 174 Domžale vzhod (v standardu ISOM).

Mestna sprint karta. Delno med bloki, delno po parku.

II.2009 - reambulacija in razširitev karte na jugo-zahodnem delu na skupno 0,19 km²

Pretežno listnat gozd z velikim številom reliefnih podrobnosti (erozijskih jarkov in kadunj). Območje je v manjšem merilu prikazano tudi na kartah št. 165 in 182, Vaneča in Šalamenci.

Terme 3000 v Moravskih Toplicah in bližnja pozidana, kakor tudi gozdnata okolica.

Del karte Koseški boršt - št.9

2014 je bila karta reambulirana in povečana

Karta je bila narejena za Park World Tour, ponovno pa oblikovana v letu 2014

Karta je narejena po PTW standardu.

Reambulirani in združena karta Mesto Idrija (D. Lebar in Z. Sokolar - 2004 - št.125) in neevidentirana karta območja Mejce (C.Tarabocchia - 2010). Karto je 2015 reambuliral Janko Lapajne.

Reambulacija VIII.2015 Matic Blaž

Karta je bila v XII.2019 povečana na vzhodnem delu.

Nedokončana karta.

Mala karta z veliko detajli v počitniškem naselju za mlade.

Prva karta za po standardu za šolski orientacijski tek. Obsega območje Osnovne šole Trzin Športnim parkom.

ŠOT karta dveh velikosti in obsega.

Prva slovenska karta narejana v uradnem standardu za karte za orientacijo z gorskimi kolesi. Karta je doživela še nekaj predelav.

Izrazito ravninski teren z redkimi plitvimi vrtačami v gozdnem delu ter kultiviranimi njivami in travniki v odprtem delu. V gozdnem delu gosta mreža poti, pretežno dvoslednih, mestoma slabo vidnih in zmerno do zelo zaraščenih. Mreža hitrih do srednje hitrih kolovoznih poti med njivami. Karta je bila leta 2008 še nekoliko razširjena (karta št. 6).

Valovit gozdnat teren z nekaj utrjenimi potmi (makadam, asfalt) in gosto mrežo počasneje prevoznih stez in vlak.

Nekoliko razširjena različica karte št. 4 iz leta 2007. Izrazito ravninski teren z redkimi plitvimi vrtačami v gozdnem delu ter kultiviranimi njivami in travniki v odprtem delu. V gozdnem delu gosta mreža poti, pretežno dvoslednih, mestoma slabo vidnih in zmerno do zelo zaraščenih. Mreža hitrih do srednje hitrih kolovoznih poti med njivami.